Marianne Fredriksson mojstrsko vdahne novo življenje v grenki lik Marije Magdalene, ko pripoveduje o Jezusovem življenju, smrti in vstajenju, kot jih je videla ženska, ki ga je ljubila najbolj od vseh.
Marija Magdalena, plavolasa in modrooka, opisuje, kako se je že v otroštvu počutila obrobno v svoji judovski skupnosti. Pričevala je grozljivemu pokolu svoje družine in zbežala pred Rimljani. Rešil jo je Grk Leonid, rimski vojak, in jo odpeljal v »hišo užitka« v Tiberiji, kjer je odraščala. Dvajsetletna je srečala mladega moškega iz Nazareta in njeno življenje se je nepreklicno spremenilo.
Gnostične skupnosti so bile avtonomne. Njihova prepričanja so se razlikovala in med njimi so krožili različni evangeliji in besedila. Mnoge so pripisovali Jezusovim sodobnikom, tudi njegovim bratom. Podobno kot evangeliji v Novi zavezi so vsebovali reke in besede, pripisane Jezusu. Neko besedilo trdi, da je pravo razodetje krščanstva prišlo po Mariji Magdaleni, ženski, ki jo je Jezus najbolj ljubil …
