Intuicija predstavlja drugačno raven dogajanja, ki sploh ni povezana z umom, čeprav ga lahko prepoji oziroma vpliva nanj. Zavedati se je treba, da lahko višja resničnost prodre v nižjo resničnost, nekaj, kar je nižje, pa ne more prodreti v nekaj, kar je višje. Intuicija torej lahko vpliva na um, ker je višja, um pa ne more vplivati na intuicijo, ker je nižji.
Tako kot lahko vaš um prepoji telo, telo pa ne more prepojiti uma. Vaša bit lahko vpliva na um, um pa ne more vplivati na bit. Če se poglobite v bit, se morate ločiti tako od telesa kot od uma. Ne moreta namreč vplivati na pojave na višjih ravneh. Ko vstopate v višjo resničnost, je treba opustiti nižji svet dogajanj. Višjega in nižjega ni mogoče pojasniti, kajti na teh ravneh pojasnila ne obstajajo; so nepomembna. Ampak um lahko občuti vrzel, lahko jo prepozna. Lahko spozna, da se dogaja nekaj, kar ga presega. Če mu to uspe, mu uspe veliko.
Ampak um lahko tudi zavrne, kar se dogaja. Ko govorim o navzočnosti ali odsotnosti vere, imam v mislih prav to. Če se vam zdi, da to, česar ni mogoče pojasniti razumsko, ne obstaja, ste »nevernik«. Še naprej vztrajate na nizki ravni uma in ste pripeti nanjo. Takrat ne omogočate skrivnosti in ne dovolite, da bi vas intuicija nagovorila.
Tako ravna razumnik. Ta ne vidi niti, da je prišlo nekaj od onkraj. Če delujete na podlagi uma, ne omogočite višjega; zanikate ga in rečete: »Saj ne more obstajati. Gotovo gre za mojo domišljijo; najbrž sanjam. Če zadeve ne morem razumsko dokazati, je ne nameravam sprejeti.«
Takšen um se zapre. Omeji se na dokazovanje, intuicija pa ne more prodreti vanj. Ampak razum lahko uporabljate tudi, ne da bi bil vaš um zaprt. Takrat ga uporabite kot orodje in ostanete odprti.
Dojemljivi ste za višje; če nekaj pride, ste pripravljeni sprejeti to. Takrat vam um lahko pomaga. Opazi, da »se dogaja nekaj, kar me presega«. Lahko vam pomaga razumeti to vrzel. Onkraj tega lahko um uporabimo za izražanje – ne za pojasnjevanje, ampak za izražanje. Buda ne »pojasnjuje« ničesar. Izraža, a ne pojasnjuje. Vse Upanišade izražajo, ne da bi pojasnjevale. Pravijo: »To je tako, tisto je takšno, dogaja se to. Če hočete, lahko vstopite. Ne stojte zunaj – nekdo, ki je notri, ne more ničesar pojasniti tistemu, ki je zunaj.
Zato vstopite – postanite nekdo, ki ima dostop do notranjosti.«
Četudi vstopite, vam stvari ne bodo pojasnjene; spoznali jih boste in jih občutili. Um si lahko prizadeva razumeti, vendar mu je usojen poraz. Višjega ni mogoče skrčiti na nižje.
