Ljubezen je treba močno spodbujati iz preprostega razloga: temeljni pogoj za ljubezen je namreč opustitev ega. In človek se zelo boji opustiti ego. Zdi se, kot bi skoraj storil samomor. Tako se zdi zgolj zato, ker ne poznamo ničesar drugega kot ego.
Ego je postal naša edina identiteta. Če ga opustimo, to gotovo pomeni, da opustimo svojo individualnost. A to ne drži – resnica je namreč popolnoma nasprotna: če ne opustite ega, ne morete izkusiti resnične individualnosti.
Ego se pretvarja – je nekaj lažnega, navideznega, izmišljenega. V trenutku, ko ga opustimo, lahko uzremo, kar je resnično. Sicer neresnično skriva resnično. Neresnično skriva resnično tako, kot oblaki zakrivajo sonce.
Ljubezen terja opustitev ega, zato lahko predstavlja vrata do božanskega.
Lahko vzljubite človeka, na koncu pa boste ljubili neosebno. Oseba postane kot okno, ki se odpira proti neskončnemu nebu. A človeku mora biti popolnoma jasno, da je treba ego žrtvovati.
Ljudje hrepenijo po ljubezni, obenem pa se oklepajo svojega ega, zato ljubezen nikoli ne postane resničnost. Živijo in umrejo, ne da bi okusili nektar ljubezni. In če ne izkusite ljubezni, sploh niste izkusili življenja. Zgrešite bistvo.
