Mandala – podoba praznine

Mandala je pomemben vizualni del nekaterih verskih obredij hinduizma, budizma, predvsem tibetanskega, in tantre, in je v nekaterih ločinah kot predmet kontemplacije temelj duhovne rasti njihovih pripadnikov; sama zase mandala zrcali vesolja, obenem pa je tudi pomanjšano vesolje samo.



Knjiga nam razkriva estetiko mandal in daje globlji vpogled v verski in kulturni kontekst, v katerem so nastale. Mandala kot odrešenjska podoba, ki nosi v svojem bistvu praznino – šunjato, prikazuje odnos oblike in praznine, ki jo ta oblika prekriva nevednim očem, obenem pa jo odkriva meditirajočemu.

Mandale nas učijo s simboli in prikazujejo arhitekturo svetih prostorov. Po postavitvi in izvedenem obredu jo uničijo, zaradi česar se temeljno razlikuje od drugih sakralnih in profanih umetnin, ki jih lahko vidimo v muzejih in na razstavah.