O duševnem zdravju otrok je treba pisati, govoriti, brati in si ga prizadevati ohranjati, ker je duševno zdravje današnjih otrok ključni temelj duševnega in siceršnjega zdravja otrok jutrišnje skupnosti (dr. Kristijan Musek – Lešnik).
“Osnovni namen knjige je predstavitev kritičnega pogleda na generiranje duševnih motenj in vzpodbujanje razmišljanja o tem, kaj lahko storimo v sedanjem družbenem trenutku za zaščito duševnega zdravja otrok. V mislih imam predvsem aktiviranje in krepitev naravnih virov pomoči ter vgrajevanje podpore in pomoči otrokom v institucionalne in organizacijske strukture, v katere so vključeni vsi otroci ali velika večina otrok.”
– Anica Mikuš Kos
Izhajajoč iz ugotovitve, da mnogi otroci kljub velikemu trpljenju kot posledici vsega hudega, kar doživijo, nimajo trajnih duševnih motenj, se dr. Anica Mikuš Kos v knjigi Pomoč otrokom in mladostnikom v duševnih stiskah sprašuje, kateri varovalni dejavniki iz naravnih življenjskih okolij so pomagali in pomagajo milijonom otrok obvladovati najhujše izkušnje. Opozarja tudi na to, da mnogih velikih dejavnikov tveganja, kot so revščina, vojne, druge množične nesreče, pa tudi mnoge družinske disfunkcije nismo uspeli odpraviti, kljub temu da dobro prepoznavamo njihove škodljive učinke na psihosocialno dobrobit in duševno zdravje otrok.
Spričo tega sta razvijanje varovalnih dejavnikov in krepitev psihične odpornosti, ki jim bo pomagala obvladovati pretekle in sedanje težave, nadvse pomembni strategiji pomoči otrokom v stiski. V času, ko se soočamo z novimi dejavniki tveganja, kot je bila epidemija covida-19, z bližnjimi množičnimi nesrečami, ki prizadevajo na deset ali sto tisoče otrok, kot je vojna v Ukrajini, in ko pričakujemo podnebne spremembe s spremljajočimi socialnimi dogajanji, ki bodo ogrožala duševno zdravje množic otrok, so takšni pogledi in apel po aktiviranju naravnih virov še kako na mestu.
– prof. dr. Darja Zaviršek
Anica Mikuš Kos, doktorica medicine in specialistka otroške psihiatrije, se posveča kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Je avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok v primerih oboroženih konfliktov. Za svoje izjemno delo je prejela že vrsto priznanj, bila je tudi med nominirankami v akciji ‘1000 žensk za Nobelovo nagrado za mir 2005’. Je avtorica vzgojnega modela prostovoljskega dela mladih pri pomoči otrokom v stiski. Za pomoč otrokom na vojaško ogroženih območjih je zasnovala program za učitelje, katerega jedro so znanja in veščine za nudenje učinkovite psihosocialne pomoči. V program je bilo doslej vključenih že okrog 5000 učiteljev na različnih kriznih območjih v svetu (Kosovo, Irak, Kavkaz).