Avtobiografsko delo Rdeča knjiga, ki jo švicarski psihiater C. G. Jung sestavljal v času intenzivnega soočenja z lastnim nezavednim, je bila prvič objavljena posthumno. Skoraj 50 let je bila Rdeča knjiga le nekakšen mit, ki je ležal zaprt v sefu švicarske banke. Jung namreč knjige ni pisal z mislijo na bralce, ima namreč avtobiografski in ne znanstvenega značaj. Gre za dnevnik, ki ga je pisal zase in prinaša nova spoznanja o utemeljitelju analitične psihologije.
Carl Gustav Jung (1875-1961), švicarski psihiater in psihoterapevt, je poznan kot utemeljitelj analitične psihologije. V svojem znanstvenem delu, ki je imelo velik vpliv ne le na psihiatrijo, ampak tudi na filozofijo, religiologijo, antropologijo in književnost, je Jung razvil številne koncepte, ki so danes nepogrešljiv del psihologije.
Knjiga predstavlja neprecenljiv dokument globoko človeške izkušnje enega največjih mislecev 20. stoletja, saj bralcu ponuja vpogled v intimno “empirično” ozadje njegovega poznejšega znanstvenega dela, zaradi česar je avtor objavo knjige za časa svojega življenja prepovedal.
Rdeča knjiga sestoji iz dveh glavnih delov (Liber Primus in Liber Secundus), ki ju zaokroža pričevanje z naslovom Prüfungen in trije dodatki. Knjiga je opremljena z uvodno besedo Ulircha Hornija, obsežno spremno študijo Sonu Shamdasanija ter bogatim kritičnim aparatom. Pomemben del knjige predstavljajo tudi barvni faksimili Jungovih slikarij, ki so nastajale vzporedno ob pisanju knjige.
