Slovar vsebuje več kot 13.000 gesel in več kot 26.000 sanskrtskih besed, strnjen prikaz sanskrtske slovnice in kratko zgodovino sanskrta.
Slovenščina je zelo sorodna sanskrtu oziroma, kot pravi urednik in založnik slovarja Peter Amalietti, je sanskrt, ali njegova še starejša različica, vedski jezik, najbližji slovenščini.
»Sanskrt je najpomembnejši jezik stare Indije, ki že več kot 3000 let ima pomembno vlogo na indijski podcelini in je kot nosilec staroindijske kulture imel tudi veliko vlogo v številnih drugih deželah Azije. Pomen sanskrta za Indijo in širši azijski kulturni prostor je podoben vlogi klasične grščine in latinščine za evropske kulture.
V sanskrtu je ohranjen obsežen korpus tekstov s področja literature, religije, filozofije, lingvistike, matematike, astronomije itd.; ti teksti, v originalih ali v prevodih v druge azijske jezike, so imeli velik vpliv na razvoj številnih kultur Azije – od Jugovzhodne Azije do Tibeta, Kitajske, Koreje in Japonske, od Centralne Azije do Indonezije. Poznavanje sanskrta je pomembno za vse, ki raziskujejo stare azijske kulture, njihove literature in verstva, zlasti budizem.
Od 19. stoletja naprej sanskrt predstavlja temelj indoloških študij v Zahodnih deželah – sanskrtu se posvečajo študenti jezikoslovja, azijskih religij, antropologije, zgodovine, filozofije, literature itd.; zanimanje za ta jezik, ki je nosilec izjemno bogatih tekstov indijske civilizacije, v zadnjem desetletju narašča po vsem svetu.
Sanskrt je v sorodu z vsemi slovanskimi jeziki in presenetljivo blizu slovenščini, zato je še posebej privlačen – in tudi ne preveč zahteven! – za Slovence.
V Podučnem delu Narodnega koledarja v Letopisu Slovenske matice za leto 1868 Matevž Ravnikar-Poženčan v svojem članku piše: »… Skoraj nobeno ljudstvo ne najde svojega jezika Sanskritu tako podobnega kot Slovenci. Sanskrit ali Samskrit se zove tudi bramanski jezik, ker ga vedo Bramani še rabiti. Pravi se mu tudi Devanagara (Božji govor), Grandoniš ali Grandhamiš, to je, književni jezik. In ta je slovenščini posebno podoben. Iz Sanskrita se vidi, da so Indjani in Slovenci neposredno iz enega še starejšega naroda. Sanskrit je bil v Indii to stran Gang-a v navadi. Njegova silna starost se v tem razodeva, da je mnogo njegovih besed enacih več besedam druzih starih jezikov, čemur ne more biti drug vzrok, kakor ta, da so vsa ta ljudstva ob svojem začetki in predno so se razkropila, k enemu narodu spadala. Na pozneje vsojenje teh besed, ali na poznejo zmes pri ljudstvih, ki so silno daleč narazen, ni misliti. Sanskrit ima to prednost, da mnoge besede, ki v druzih jezikih odločene in zapuščene stojé, v Sanskritu svojo sorodnost najdejo. Sanskrit je pretresovalcu i razlagalcu slovenščine neobhodno potreben. Ker sta si Sanskrit in slovenščina v sorodi, zato ni čuda, da v Indiji mnogo zemljepisnih imen ima na prvi pogled slovensko lice, n. pri. Himaus = Zimav. Sanskritsko Hima pomeni zimo, mraz. Dandanašnji se en oddelek tega pogorja imenuje Himalaja = Zimelega …«
Bogdan Kristofer Meško
