Pričujoča knjiga angleške avtorice ezoterične literature Alice A. Bailey sodi med njene najbolj praktične in je namenjena najširšemu krogu bralcev duhovne literature. Tematika je pa zelo aktualna za današnji čas, čeprav je izvirnik izšel že leta 1950.
Obravnava namreč neko zelo delikatno temo: dejavnike, ki pačijo naše razumevanje in dojemanje na treh ravneh našega življenja oziroma doživljanja; majo na etrski ravni; slepila na čustveni ravni; in iluzije na mentalni ravni. Vse troje sčasoma in v integrirani obliki doseže vrhunec v razviti osebnosti – tako imenovanem Prebivalcu praga, kar je relativno malo znan pojem v širši javnosti.
Zaradi vseh omenjenih dejavnikov je naše zavedanje resničnosti, tako zunanje-objektivne (okoliških dejstev), kot notranje-subjektivne (idej, pojmov, Resničnosti), zastrto, popačeno, omejeno, skratka iluzorno. Že Platon je denimo dejal, da smo v našem vsakdanjem spoznavanju sveta nemara zaslepljeni, da kot prebivalci votline gledamo, skozi čutno zaznavo, le »sence« resničnosti… Nekatere vzhodnjaške predstavitve maje pa so v smislu, kot da je ves svet okoli nas zgolj nekakšen ples iluzij oziroma »Mahalila«.
Knjiga torej obravnava problematiko naše percepcije, ampak ne le odpira probleme, temveč tudi podaja postopke za njihovo reševanje. Najprej izpostavi, da je potrebno razlikovati med tremi vidiki: slepilom, iluzijo in majo. Ta imena se namreč v duhovni literaturi dostikrat pojavljajo izmenoma, zato najprej, za namen razprave, definira iluzijo, slepilo in majo. Vsakega vidika slepila se je namreč treba lotiti z ustrezno metodo, sicer so rezultati nični ali pa se stanje celo poslabša in prav zaradi tega se moramo naučiti razlikovati med njimi.
DEFINICIJE:
»… so slepila po značaju astralna oziroma emocionalna in so v tem času veliko močnejša od iluzij, kajti večina ljudi deluje astralno…«
»… je iluzija predvsem mentalne kvalitete, značilna za umsko stanje ljudi, ki so bolj intelektualni kot emocionalni…«
… je maja vitalna oziroma etrska po naravi in je kvaliteta sile. V bistvu je energija človeškega bitja, ki jo požene v aktivnost subjektivni vpliv mentalne iluzije ali astralno slepilo ali celo oboje skupaj …
SLEPILA:
Zgoraj navedene definicije – informacije – so bralcem duhovne literature dobro znane, ampak problem je, kako slepilo prepoznavati v PRAKTIČNEM, vsakdanjem življenju?
Iz knjige: »…Eden od problemov, s katerim se sreča aspirant, je problem sprotnega prepoznavanja slepila, ko se le-to pojavi, zavedanja slepil, ki ga ovirajo na poti, ter iluzij, ki zgradijo zid med njim in lučjo. Veliko je že, če vidite, da slepila in iluzije sploh obstajajo. Večina ljudi se ne zaveda njihovega obstoja. Veliko dobrih ljudi današnjega časa tega ne vidi; svoja slepila pobožanjajo, svoje iluzije pa štejejo za težko priborjene in visoko cenjene pridobitve…«
»Težava je v tem, da učenci svojega stanja pogosto ne prepoznajo kot zaslepljenega, jasno in nezgrešljivo pravilo, kako ga prepoznati, pa je težko podati.«
In res, marsikdo ve za obstoj slepil, ampak v svoji življenjski praksi jih ne uspe prepoznati. Kako to? »…Šele iluminacija sploh razkrije obstoj slepila; priskrbi neprijetne kontraste, s katerimi se borijo vsi pravi aspiranti.« Tukaj se spomnimo petih faz meditacije po Patanjaliju: koncentracija, meditacija, kontemplacija, iluminacija, inspiracija…
V drugem delu knjige so podana navodila za razprševanje slepil za posameznika in za skupino. Kdor bo hotel služiti z razprševanjem slepil, se bo moral najprej naučiti obvladovati slepila v lastnem življenju, šele potem bo usposobljen za skupinsko delo. Opozarja še na veliko previdnost pri tem delu, da se je treba zaščititi pred njimi, kajti slepila so starodavnega izvora in zelo trdovratna.
ILUZIJE:
Najbrž bi lahko rekli, da je danes v javnem mišljenju že prisotno zavedanje problema iluzij, čeprav še vedno prevladujejo slepila, ker vsak pozna pojem »fake news«. Ne zaveda se pa še problema lastne popačene mentalne percepcije. In Iluzije bodo šele kasneje dosegle vrhunec, tako pravi knjiga.
Pojem iluzija je v knjigi definiran nekoliko drugače, kot se ponavadi pojmuje v vsakdanjem življenju:
»…Beseda iluzija se pogosto površno uporablja za opis pomanjkljivega znanja, zmotnega mnenja ali prepričanja, slepila, nerazumevanja, psihične zmedenosti, prevlade nižjih psihičnih sposobnosti in številnih drugih oblik posvetnih iluzij…«
»…Iluzija je moč neke mentalne miselne oblike, nekega ideala, nekega koncepta – čutenega, doumljenega in interpretiranega v mentalno obliko – da nadvladuje mentalne procese posameznika ali človeštva in posledično omejuje posameznikov ali skupinski izraz…«
»…Iluzija je način, ko omejeno razumevanje in materialno znanje interpretira resnico, katero zastira in zakriva z oblakom miselnih oblik. Miselne oblike tedaj postanejo bolj resnične od resnice, ki jo zakrivajo, iz česar sledi, da nadzirajo človekov pristop do Resničnosti…«
PREBIVALEC PRAGA:
In na koncu je tu še lepa, poučna, epska zgodba o boju med Prebivalcem praga in ANGELOM PRISOTNOSTI, ki se odvije pred posvečenjem. Ampak zgoraj našteto so zgolj informacije, če ostane le pri racionaliziranju. Knjiga pa je zasnovana tako, da bralca vodi skozi spoznavni proces, s čimer pridobi RAZUMEVANJE – nagrada vsakega študija.
