V tretji knjigi iz čudovite zbirke knjižic o mali Tari se nadaljujejo dogodivščine deklice Tare in njenega muca Pepelka. Čeprav njeno življenje s Pepelkom ni nikoli dolgočasno, si Tara niti v sanjah ni predstavljala, na kakšno razburljivo, dogodivščin in spoznanj polno potovanje, se bo podala ob srečanju s samorogom. Ta jo popelje v svet, kakršnega dotlej ni poznala. Pokaže ji, da si pomoč ne zaslužijo le nemočni, temveč tudi – ali pa predvsem – tisti, ki nemočne trpinčijo, se iz njih norčujejo ali jih zaničujejo.
Naloga samorogov je, da pomagajo ljudem, zlasti otrokom. »Samorogi vemo ime vsakega otroka na tem svetu,« je odvrnil. »Radi imamo otroke in jim pomagamo, če le lahko.«
Zgodba se dotika niza problemov, ki so blizu otrokom, starim do deset let. Tara se v knjigi sooči z neprijaznim, nasilnim dečkom iz soseščine, ki mu po svojih najboljših močeh pomaga, pri tem pa jo usmerjata dve govoreči nadčloveški bitji – muc Pepelko in samorog. Ko je prvi del njenega poslanstva opravljen, se čut za sočloveka, za skupnost, prenese na ljudi, ki jo obdajajo. Skupaj se odločijo zbirati sredstva za gradnjo plavalnega bazena v vasi. Tara spozna neprecenljive resnice o pomenu družbene angažiranosti in vključenosti v skupnost.
Knjiga vsebuje tudi smernice in izhodišča za nadaljnjo obravnavo. Bodisi doma, v prisotnosti staršev, ali pa v vrtcu ali šoli. Zgodba otroke opozarja na nevarnosti nasilja in izpostavlja pomen odgovornosti, ki jo mora vsakdo sprejeti za svoje vedenje in svoja dejanja. Dotika se tudi vprašanj kot so nesebična pomoč sočloveku, moč vere v dobro in pozitivne naravnanosti.
Zagotovo gre za knjigo, ob kateri se bodo nad seboj v odnosu do sebe in drugih zamislili tudi odrasli!
