Duhovnost

Tarot

Tarot 1

Zgodovinarji, ki so iskali izvor besede tarot, so se posvetili predvsem besedi sami. Nekateri so menili, da izhaja iz starodavne egipčanske besede ta-rosh, ki pomeni kraljevo pot; drugi so domnevali, da gre za anagram latinske besede rota, ki označuje kolo – karte potemtakem simbolizirajo življenjski krog od rojstva do smrti. Spet drugi so menili, da bi hebrejska beseda za zakon, torah, lahko povezovala karte  z mističnim sistemom kabale, toda pri tem so pozabili, da kabala izvira iz Španije, dežele, ki ni nikoli poznala tarota.

Zgodovinarji se strinjajo, da prve igralne karte prihajajo iz Kitajske in Koreje, kjer segajo najstarejše najdbe v 11. stoletje. Navedba v kitajskem slovarju Ching-ce-tung trdi, da so igralne karte izumili leta 1120, za zabavo pa naj bi jih uporabljale cesarjeve priležnice.

Nekateri trdijo, da karte izvirajo iz Indije. Indijsko božanstvo s štirimi rokami, Ardhanarishvara, dvospolno bitje, v katerem je desna polovica boga Šive združena z levo stranjo Parvati, včasih slikajo s kozarcem, žezlom, mečem in prstanom v rokah. Opičji bog Hanuman je na podobah večkrat obkrožen z enakimi simboli, ki so podobni štirim barvam v zbirki kart za tarot: čaše, palice, meči in kovanci.

Od začetka islamskega cesarstva, v času od približno 900 do 1100 n.š., so najmočnejše magijske skrivnosti izvirale prav iz Egipta. Celo beseda “alkimija” izvira iz arabščine, označuje pa umetnost Kheme ali Egipta. Teorija, da izvira tarot iz Egipta, je najstarejša, v 18. stoletju pa so jo še razvili okultisti.

Ko se je v 14. stoletju tarot pojavil v Evropi, je bilo splošno družbeno ozračje prepojeno s krščanstvom, ki pa se mu poganstvo še ni popolnoma umaknilo. Nastajale so številne krivoverske krščanske sekte, ki jih danes poznamo pod skupnim imenom gnosticizem.

Več v knjigi Priročnik za tarot, ki jo dobite TUKAJ

foto pixabay.com