Smrt ljubljene osebe je ena najglobljih izkušenj, ki jih doživimo. Od ljubljene osebe se moramo posloviti in ji pustiti oditi. Je lahko v tem življenju še kaj težjega kot prenašati bolečo izgubo odhajajočega?
Trenutek smrti je vrhunec umiranja. To je sveti trenutek, ki skoraj vedno pusti globok vtis in se za vedno vtisne v zavest naših bližnjih. Trenutek, ko oseba umre, je »prehod skozi šivankino uho« – njen prehod iz zemeljskega življenja v duhovni svet. In o dogajanju ob tem nas seznanja ta knjiga.
V takšnih trenutkih ljudi okoli pokojnika običajno preplavi val različnih občutkov. To so občutki hvaležnosti, ker se je trpljenje končalo, globoka hvaležnost za vse, kar nam je pokojni dal v svojem življenju, žalost ob ločitvi ter globoko spoštovanje do svetosti in usodnosti tega trenutka. Poleg tega vsakega od nas prevevajo še številna druga čustva.
V večini primerov je dobro, da se po smrti ljubljenega prijatelja ne vrnemo takoj na delo, temveč si vzamemo čas, da intenzivno preživimo ta posebni trenutek – po možnosti skupaj z drugimi družinskimi člani.
