Knjiga govori o moji zgodbi, o mojih izkušnjah iz najstništva, predvsem pa o mojih ugotovitvah, ki so nastale po večletnem delu na sebi, spoznavanju same sebe, analizi dogodkov ter o končni odločitvi, da delim vse to s svetom.
Misel na samomor, ni nič drugega kot le in samo to – misel. Razlogi, da pridemo do takšnih misli so lahko različni, vsem pa je enako to, da želimo izhod v sili. Želimo pobegniti stran od situacije ali čustev v katerih smo se znašli. Rešitev v tem primeru pa prav gotovo ni v begu, ampak v soočenju s samim seboj.
Res je, je izziv se soočiti s svojimi mislimi in čustvi. Vendar lahko šele takrat, ko vemo kaj rešujemo, šele ko res poznamo prave razloge in vzroke za kaj je prišlo do določenih čustev in misli, začnemo počasi reševati in spreminjati situacijo.
Knjigo sem napisala, ker želim da postane to lahkotna tema pogovora, saj je ravno komunikacija tista ključna sestavina za reševanje kakršnihkoli izzivov v življenju. Prav o komunikaciji pa govori dobršen del knjige. Predvsem o komunikaciji s starši, ki je vodila do tega, da sem se kot najstnik sama soočala z vsem kar pišem v knjigi. Opisala pa sem tudi dobro komunikacijo, katere je bilo po moji spremembi čedalje več, saj določenih stvari nisem več dopuščala.
Vse v življenju se spreminja in raste zato si za spremembo vzemite čas. Predvsem pa si vzemite čas da se spoznate, da res dobro spoznate svoje misli in čustva ter to, kako ob njih reagirate. Šele ko vemo kaj spreminjamo, se sprememba lahko začne. In ne pozabite, življenje je vredno živeti.
