Zen je pomanjkanje v obilju in obilje v lakoti.
Zen je prispodoba zavesti prvotnega človeka, ki se je ohranila pod plaščem vere in v zavetju bojevniških ščitov.Ko ugasnete televizor svoje zavesti, se vklopi zenovski program. Zato svet zena je in ni obenem – kot tudi vse stvarstvo.Vendar pa zen z zanikanjem razuma in znanja uveljavlja vednost in vedenje.„Zena ne zanima nikogaršnja transformacija, pa vendar transformira. Ne zanima ga, kakšen bi moral biti, temveč kakšen si. Poglobi se v to z ljubečimi in sočutnimi očmi in si prizadevaj to razumeti. In iz tega razumevanja, bo prišla transformacija. In ta bo naravna – prav ničesar ti ni treba storiti, zgodi se sama od sebe.Zen namreč transformira, o transformaciji pa ne govori. Zen spreminja, vendar ga spremembe ne zanimajo. Človeku prinese več lepote kot vse drugo, a zena tudi lepota ne zanima. Pride kot blagoslov, darilo in sledi razumevanju. Prava lepota zena je v tem, da je nepogojevano prost vseh vrednot. Vrednotenje je bolezen razuma – tako uči zen. Nič ni namreč dobro in nič ni slabo, stvari pač samo so. Vse je, kakor je.V zenu se odpre popolnoma nova razsežnost – razsežnost lahkotne transformacije. Ta transformacija se sama od sebe povsem razločno pojavi pred bolj čistimi očmi, ko vidimo v naravo stvari bolj neposredno, brez ovir, ki jih sicer postavljajo predsodki.“ OSHOIz knjige Japonski zen ali Bi skodelico čaja?, Peter Amalietti
