Zupanova pravi, da ljudje, ki so se opogumili in se izpostavili za namen te knjige, predstavljajo majhen delček v mozaiku najbolj rastočega gibanja na svetu ta hip. In vendar je vsak od njih izjemno pomemben.
»Idejo za pričujočo knjigo sem dobila sredi poletja 2019. Razmišljala sem, da bi bil že čas, da bi nekdo malce razbil ta večni mit o čudnih veganih, ki so podhranjeni, anoreksični, skoraj prosojni od samega pomanjkanja, po drugi strani pa fanatični, agresivni, vsiljivi, napadalni in malodane nori. Pomislila sem, da bi bilo dobro zbrati osebna pričevanja čim več ljudi, ki se prehranjujejo in živijo na ta način, in tako prikazati, kakšni so vegani v resnici. Kako razmišljajo, kaj in kako jedo, zakaj tako jedo. Sicer bi ta skupina ljudi še vedno predstavljala samo majhen izsek, le delček vseh veganov v Sloveniji (da ne govorimo o svetu), pa vendar je običajno tako, da lahko že nekaj posameznikov kar dobro predstavlja večino.”
»So vegani neka posebna vrsta prežvekovalcev, ki jedo samo travo? So nekaj vmes med ljudmi in živalmi? So bledi, anemični, anoreksični pol-ljudje, pol-zombiji? So čudaki, nasilneži, vsiljivci, morilci ubogih nedolžnih rastlin? Ne! Vegani so ljudje kot vsi, ljudje kot ti in jaz. Od drugih se ločijo le po tem, da jim ni vseeno. Ločijo se po tem, da so odprli srce, vklopili možgane in začeli razmišljati z njimi – zato jih namreč imajo. Vegani preprosto ne dovolijo drugim, da bi mislili in odločali namesto njih. V sebi so prebudili sočutje, empatijo – najvišjo človeško odliko. Zato nočejo več podpirati nasilja in izkoriščanja, namesto tega hočejo ljubezen in mir. Vse to se začne – na krožniku.« – avtorica Sara Zupan
ODLOMKI IZ KNJIGE:
Dokler ješ meso in živalske izdelke, si neločljiv del tega peklenskega kroga izkoriščanja in mučenja in se tega največkrat sploh ne zavedaš. Deluješ kot stroj, ki se o ničemer ne sprašuje, temveč samo jemlje, prežvekuje, prebavlja in seva zaužito nasilje. Ko iz tega kroga izstopiš, ko nasilja in trpljenja, ki ga vsebujejo meso in živalski izdelki, ne vnašaš več vase, ne moreš več delovati kot stroj. Takrat se zbudiš. (Sara Zupan)
Veganstvo pa ni le prehrana. V tem načinu življenja ne vidim niti ene slabe stvari in posledice so lahko le pozitivne, tako za dobrobit našega lastnega zdravja kot tudi za planet in nenazadnje za nepotrebno trpljenje in ubijanje živali. Ne morem verjeti, v kakšni zablodi živi 98–99 % človeštva in kako zelo smo zašli s poti, da povzročamo takšno gorje čutečim živim bitjem okoli nas. Popolnoma nepotrebno. Upam, da bomo kmalu prišli do pravih spoznanj in ustvarili boljši in lepši svet. (Mitja Senekovič)
Definitivno verjamem, da bi morali vsi ljudje postati vegani in da na ta način lahko pomagamo rešiti planet. Mislim, da nas bodo čez nekaj sto let imeli za divjake. Ne bodo mogli verjeti, da smo lahko jedli druga živa bitja, na nas bodo gledali podobno kot mi danes gledamo na sežiganje »čarovnic«, sužnjelastništvo in kanibalizem. (Tanja Kolenc)
Ni mi bilo jasno, kako lahko človek reče, da je ljubitelj živali, ima psa za ljubljenčka, istočasno pa je vsejed. Eno leto sem doma prikrivala vegetarijanstvo in meso od kosila nosila mačkam, saj sem vedela, da kot otrok v tej družini nimam možnosti izbire glede načina prehranjevanja. Čez čas sem zbrala pogum in se »izpostavila«. Seveda se ni dobro končalo. Vodilo je do tega, da sem si morala kot 14-letnica sama kuhati obroke. (Ana Čufer)
Na samem začetku smo v družini zdravo, rastlinsko prehrano uvedli zaradi zdravstvenih razlogov. Kronične bolezni kot so astma, bronhitis in slabokrvnost so popolnoma izginile v manj kot enem letu. Med preučevanjem raznih veganskih principov smo se zelo zgodaj soočili tudi s sočutjem do vseh živali in do pravice, ki jo kot živa bitja na Zemlji imajo. (Iza Sia Login)
Z nepravilnim prehranjevanjem se otrokom dela nepopravljiva škoda. Pravilna veganska prehrana je za otroke najbolj primerna. Moje mnenje je, da starši vegani veliko bolj poskrbijo za otrokovo zdravo prehranjevanje kot vsejedi starši. Veganski starši so neprimerno bolje informirani o zdravi prehrani. (Tamara Zupe)
