Eden od temeljnih zakonov življenja pravi, da je vse, kar je višje, zelo ranljivo. Korenine drevesa so zelo močne, cvetovi pa ne. Cvetovi so zelo ranljivi. Le močan veter zapiha, pa že utegne uničiti cvet.Enako velja za človeško zavest. Sovraštvo je zelo močno, ljubezen pa ne. Ljubezen je kakor cvet, ki ga zlahka stre kateri koli kamen, ki ga zlahka uniči katera koli žival.
Višje vrednote življenja je treba varovati.
Nižje vrednote so že same po sebi do določene mere zavarovane.Kamna ni treba varovati, ampak tik ob njem je že treba varovati vrtnico na grmičku. V tem tiči nevarnost. Resda je to njena moč, vendar privablja nevarnost. Kdo bi jo utegnil izpuliti. Nihče ne bo pograbil kamna, vendar pa je mogoče, da bo izpulil cvet.Ljubezen bi morala biti ustvarjena na najvišjem vrhu in to terja določeno disciplino. Ljudje so doslej disciplino uporabljali za to, da niso ustvarjali ljubezni. Sam poučujem disciplino z namenom pravilnega ustvarjanja ljubezni, da ljubljenje ne bo zgolj biološko
pogojeno dejanje, ki ne bi nikdar seglo do vašega psihološkega sveta.
Ljubezen premore zmožnosti, da seže celo do vašega duhovnega sveta.
Ko doseže najvišji vrh, bo posegla v vaš duhovni svet.