"Med prebiranjem Mančinih kolumn se mi vsakič znova zazdi, da jo slišim, kako mi to, kar berem, sama govori. Da sedi zraven mene, me objem s svojimi velikim očmi in mi med napadi prisrčnega in nalezljivega smeha pripoveduje enako zavzeto o najrazličnejših dogodkih. O zadnjem dosežku človeške neumnosti na enak način kot o visoki modrosti nadarjenih sodobnikov. Njena iskrena radovednost vedno znova razoroži dežurne skeptike in dvignjene nosove samozvanih sladokuscev. Ko Manca piše, je razgaljeno resnična, včasih, se mi zdi, da bolj kot bi sama hotela. Ampak značaj vedno mladostne zapeljivke in njen občutek za iskanje biserov jo bosta vedno znova izdali. Pisala bo bolje in povedala več, kot je na začetku pisanja nameravala.
Hvala bogu!“
Zoran Predin
