Avtor svetovne uspešnice Čustvena inteligenca ponuja inovativen pogled na eno od hitro izumirajočih veščin sodobnega sveta, ki je sicer ključ do visokih dosežkov in samoizpolnitve: to je pozornost.
Pozornost, miselna zbranost oziroma osredotočenost deluje zelo podobno kot mišica: če jo uporabljate poredko in slabo, bo zakrnela; če jo pošteno zaposlite, se bo okrepila. V dobi nezaustavljivih, vseprisotnih motenj Goleman prepričljivo zagovarja mnenje, da se moramo zdaj bolj kot kadarkoli prej naučiti izostriti svoj fokus, če naj bi bili kos kompleksnosti današnjega sveta, kaj šele da bi v njem uspevali.
O AVTORJU:
Daniel Goleman, o znanosti pišoči novinar New York Timesa, je avtor trinajstih knjig in pogosto predava skupinam strokovnjakov, poslovnim ljudem in študentom na univerzah. Je soustanovitelj Skupnosti za akademsko, socialno in čustveno učenje Središča za otroške študije na Univerzi Yale (zdaj na Univerzi v Illinoisu, v Chicagu. Živi v Massachusettsu.
ODLOMEK IZ KOLUMNE SAMOTA RUGLJA – 8. 4. 2016:
Kot v svoji novi knjigi Fokus trdi David Goleman, utemeljitelj čustvene inteligence, ki je zdaj prevedena tudi pri nas, je pešanje pozornosti med odraslimi v sodobnem času precejšnje. Dramatično se namreč spreminja čas pozornosti, ki smo ga sposobni neprekinjeno nameniti spremljanju ene same reči.
V zvezi s tem navaja mnogo primerov, ki jih je zasledil med pogovori z ljudmi, ki so reprezentativni predstavniki ključnih posledic motenj pozornosti. V Mehiki se neki zastopnik velike radijske mreže recimo pritožuje: "Še pred nekaj leti je lahko vaš predstavitveni video za oglaševalsko agencijo trajal pet minut. Danes sme trajati le minuto in pol. Če ljudi ne zgrabiš v tem času, začnejo vsi preverjati, ali morda v tej minuti in pol niso dobili kakšnega SMS-sporočila."
V nadaljevanju navaja univerzitetnega profesorja, ki poučuje filmsko umetnost in pravi, da je ravno bral življenjepis legendarnega francoskega režiserja Françoisa Truffauta, ob tem pa je ugotavljal: "Ne morem prebrati več kot dve strani skupaj. Prevzame me neustavljiva želja, da bi šel na splet in pogledal, ali sem prejel kakšno elektronsko sporočilo. Zdi se mi, da izgubljam sposobnost trajnejše zbranosti za resno delo."