Ples je čist, ko se plesalec razblini v njem, ko ga ni več tam, ko ga ni mogoče več najti in ostane samo ples.To je meditacija, sanjas*, vznesenost – konec koncev, to je obstoj. Počasi, počasi se naučite razbliniti. Razblinite se v vsakem početju – takrat to početje postane ples. Če tečete, se razblinite v teku, da ne bo več tekača, samo tek. Če, recimo, tečete zgodaj zjutraj, ni tekača, ampak samo tek – tako ste zatopljeni v samo početje, da pozabite, da to počnete. To je ples.Ko lahko pozabite nase, vznikne ples in pojavi se sanjas. In počasi, počasi dopustite, naj takšno vzdušje preplavi vaše srce. Nikamor vam ni treba iti: nekega dne bo potrkalo na vaša vrata.
Iz knjige Ko se zbudim – 365 poživljajočih trenutkov za zavesten začetek dneva
Sanjas: sprejem odločitve, da v svoje življenje vnesemo samozavedanje, predanost, da si vzamemo čas za odkrivanje in praznovanje tako notranjega kot tudi zunanjega, običajnega, vsakdanjega sveta.
