Strupeno izmikanje v partnerskem odnosu

Vsi se včasih umaknemo, ko smo prizadeti ali užaljeni, ali pa preprosto nismo prepričani in nas skrbi, da bomo rekli napačno stvar. Vendar je umik strupen, kadar postane vajeni odziv na partnerjevo pripisovanje krivde.Obstaja pa še ena raven umika, ki je v ljubezenskih razmerjih absolutno smrtno nevarna. To je tedaj, ko se partner spremeni v kamen – ko je negiben, molči in je popolnoma nedostopen. To je popolna negacija vezi. Nikakršne zaveze ni. Eno od pravil navezanosti je, da je kakršenkoli odziv boljši od nobenega.Ko okoli sebe zgradimo zid, najskrajnejšo različico odslavljanja in neodzivnosti, to največkrat storimo zato, da bi se odrezali od svojih čustev; zamrznemo in se umaknemo v otopelost. Toda ko en plesalec popolnoma zapusti plesišče, plesa ni več. To katapultira preostalega plesalca v grozo pred nepomembnostjo in zapuščenostjo.Če partner okoli sebe zgradi zid, to sproži čustveno taljenje, ki se navadno pojavi kot razbeljeno vroč bes ali silovita žalobnost.Poznamo trenutke ko znova najdemo povezavo: vesolje se osvetli.Pri zdravljenju razmerja ne gre zgolj za prepoznavanje in ustavljanje uničujočega obnašanja. To je zgolj prvi korak.Drugi in še težji korak je, da skupaj aktivno delata na graditvi močnejše in trajnejše čustvene združitve. To terja, da zavržeta stara pojmovanja – na primer to, da ljubezen deluje v fiksnem, stalnem stanju – in postaneta bolj proaktivna, denimo da sta pozorna na majhne luknje v tkanini čustvene povezanosti in da vesta, kako jih zakrpati.Proces obnavljanja vezi je, kakor smo se naučili, nenehen in navdihujoč ter čustveno povezanost popelje na povsem novo raven. Naredi nas bolj čustveno dostopne, odzivne in vpletene ter tako vodi do globljega povezovanja in večje stabilnosti in zadovoljstva v razmerju. Preobrazi nas tudi kot ljudi. Ko tvegamo in se spoprijemamo s svojimi ranljivostmi, narašča naše zaupanje – ne samo v naše partnerje, temveč tudi v nas same.

Več v knjigi Ker ima ljubezen smisel