Knjiga Zapis duše želi slehernemu človeškemu življenju povrniti strast, enkratnost, usodo in otroštvo, obenem pa je tudi vir ustvarjalnega navdiha, bistvenega v sedanjem trenutku naše skupne zgodovine.
Hillmanova teorija želoda temelji na podmeni, da se vsako življenje oblikuje po posebni podobi, ki ga kliče k njegovi usodi, prav ogromen hrast zraste iz drobnega želoda, v katerem se skriva njegova usoda. Podaja osvobajajoče videnje otroških težav in se navdihujoče loteva tem, kot so usoda in fatalizem, značaj in vpliv družine, predvsem pa poklicanost – tista nevidna skrivnost v jedru slehernega življenja. »Potrebujemo svež pogled na pomen svojega življenja,« pravi avtor, »kajti v človeškem življenju je več, kot dopuščajo naše teorije o njem.«
Ko so si bile vse duše izbrale svoje življenje, so po vrsti, kakor so izbirale, odhajale k Lahezi; ta je vsaki dala daimona, ki si ga je bila izbrala, da bedi nad njenim življenjem in uresniči njeno izbiro.
Platon, Država
Hillmanova knjiga zareže skozi plasti modernistične družbene znanosti, da bi obnovila strast, enkratnost in otroštvo v slehernem človeškem življenju, in vrača zamisli, kot je usoda, v javno razpravo. Njen glavni junak je daimon, kot so ga imenovali Grki, Rimljani so mu rekli genij, kristjani pa angel varuh. Danes uporabljamo izraze, kot so srce, duh in duša. Avtorjev ostri in prodorni vid nam pomaga, da postanemo spet osebe namesto subjekti, posamezniki namesto primeri in ustvarjalni čudaki namesto otopeli povprečneži. V današnjem času, ko je človeško življenje opredeljeno s kar najbolj posplošenimi izrazi, pomeni pravi preporod človeških vrednot.
Thomas Moore, pisec del Nega duše in Duše dvojčice
