1. Cikel rasti je dokončan, vendar se tega še ne zavedamo
Nekaj smo ustvarili, pridobili smo nove spretnosti, se naučili nečesa novega in začeli vibrirati na višji ravni. Morda smo preveč zvesti, morda se ne zavedamo, da se dolgočasimo, ali pa si preprosto ne znamo predstavljati boljšega življenja. Če smo spregledali prikrita sporočila, da je nečesa konec, bo za to poskrbelo življenje samo.
2. Nismo usklajeni z naravnim ciklom rasti
Zelo pogosto smo neusklajeni s svojim naravnim ciklom rasti in se pritožujemo, da nismo prejeli vsega, kar smo si želeli. Izsiliti hočemo, da bi se nekaj zgodilo predčasno, ali pa želimo ohranjati nekaj, kar nam več ne služi. S pritoževanjem nad svojim trenutnim stanjem, zanikamo popolnost delovanja procesa materializacije in s tem ustavimo naravni tok življenja.
3. Izkušnja sproži spomin na podobno negativno izkušnjo iz preteklosti
Ko življenje sproži boleče spomine, zapustimo svoj tok in se teleportiramo v bolečo preteklost. Podzavest se samodejno odzove z negativnimi čutnimi navadami, ki so podobne našim nekdanjim odzivom na prvotno izkušnjo. Zavestno občutenje dogajanja zavračamo in se prepustimo vzorcu beg ali spopad, v katerem ne verjamemo ne sebi ne drugim, ne zaznavamo ključnih informacij, ki bi nas peljale na pravo pot.Več v knjigi Frekvenca
4. Govorimo o nečem, česar ni, kar se še ni zgodilo ali kar se morda nikoli ne bo
Ko se naš razum osredotoča na opisovanje neobstoječega, v bistvu materializiramo nič. Ko naš notranji dialog opisuje negativno ali neobstoječo stvarnost, je telo ne more zaznati, ker telesa obstajajo samo v prostoru in času. Telo se na primer pripravlja za uresničitev čudovite zamisli, potem pa naš notranji glas reče: »Nisem dovolj pameten/-na.« Enako se zgodi, ko si rečemo: »Rad/-a bi več zaslužil/-a, toda ne vem, kako.« Telo ne razume konceptov negativnosti in neobstoječega, in ko poskuša razumeti, kaj se od njega pričakuje, obtičimo.
5. Misli usmerjamo v življenja drugih ljudi v namišljeno stvarnost
Podobno kot z govorjenjem o stvareh, ki jih ni, bežimo od telesa in lastnih tokov tudi tako, da se projiciramo stran od tukaj in zdaj, v druge čase in prostore. Zavestni um se umakne nekam daleč stran in od duše ni sposoben sprejemati vpogledov, navodil in ljubezni – ki se sicer pretakajo preko telesa – saj nismo v telesu. Ker ni nikogar doma, da bi sprejel višje napotke, prevzame nadzor nezavedni um, ki se na trenutno stanje samodejno odziva na enak način, kot se je v podobnih stanjih v preteklosti. Toda kar je včasih morda delovalo, danes ne deluje več.
6. Navezani smo na svoje stare dosežke, navade in identiteto
Morda se zaradi varnosti oklepamo prepričanj ali lastnine, morda se odrekamo izražanju resnice in ljubezni, morda uveljavljamo nadzor nad ljudmi okrog sebe s svojimi razlagami zadev. Morda se sklicujemo na obljube in zaveze, ki smo jih dali daleč v preteklosti in niso več pomembne, morda se oklepamo zamer, zavisti in krivic ali pa se otepamo sprememb. Če kakor koli dušimo energijo, upočasnjujemo tudi lastni tok in znižujemo svojo frekvenco, kar pomeni, da izgubljamo priložnosti. Postavljamo si ovire in se izčrpavamo.
7. Zaradi negativnosti, konfliktov in svojeglavosti se izčrpavamo
Morda smo v takšnem stresu, da ne moremo spati; morda trpimo zaradi kroničnih bolečin; morda se borimo proti zlorabam ali poskušamo preprečiti neuspeh. Čim bolj smo preobremenjeni, tem manj energije nam ostaja za pozitivne predstave.Ne pozabite, da življenje poteka v ciklih: ustvarimo nekaj novega, potem si naredimo prostor, pa spet ustvarimo nekaj novega in spet prostor. Zato zaupajte toku življenja, ki vas bo vedno odnesel v pravo smer.Povzeto po knjižni uspešnici Frekvenca, v kateri boste odkrili več o tem, kako zvišati svojo osebno vibracijo in vstopiti v stanje višjega pozitivnega zavedanja.
