To je knjiga o davno pozabljeni modrosti starih Majev in naših planetarnih prednikov. Njihovo izjemno znanje je za sodobnike še vedno velika neznanka, njihove sposobnosti in moči pa uganka. Zato knjiga poskuša odstirati drugačne poglede na duhovno izročilo Majev in rabo zvoka. Mirit kot glasbenica, duhovna učiteljica, znanstvenica in medij za neslišno kozmično (zvočno) valovanje poskuša skozi okno zvoka, brezčasnih duhovnih zakonitosti in brezmejne zavesti odstreti zaveso z majevske življenjske filozofije in na videz nedoumljivih počel njihove kulture.
Majevsko kulturo avtorica postavlja na povsem drugačne temelje, saj nanjo zre z višjih ravni zavesti ter se tako na svoj način približuje bistvu in počelu majevske zvočne in svečeniške prakse, s katero so modri Maji pred tisočletji ustvarjali svojo resničnost in uravnovešali življenje na Zemlji, muzicirali ali zdravili. Bit majevske modrosti je tudi dragocen kažipot celotnemu človeštvu. Njihova kozmična ali galaktična zavest je postala zopet zanimiva in vabljiva v današnji duhovni izpraznjenosti sodobnega sveta in preračunljivega trgovanja z resnico. Duhovne resnice so na srečo občečloveške. Nauki vseh tradicij, ki so prežete z večno Resnico, pa so brezčasni. So zrcalo in odmev globokega življenjskega izkustva neštetih rodov, ki so tisočletja gradili skrbno varovano in spoštovano sveto znanje. Varuhi modrosti so bili vedno široko ozaveščeni posamezniki – svečeniki, zdravilci, duhovni učitelji, umetniki in glasbeniki. Glasbeniki – svečeniki – terapevti, duhovni učitelji in preroki hkrati so znali moči kozmičnih ritmov in dihanje vesolja v ritmih življenja uporabiti sebi in drugim v prid. Zvok je bil zanje bistven. Veljal je za najpomembnejše kirurško orodje, najimenitnejše orodje starodavnih svečenikov umetnikov in popotnikov skozi dimenzije časa, prostora, brezčasja in večnosti.
V tej knjigi avtorica popisuje obredno iniciacijsko potovanje Pradavnih v mnogorazsežnostno ali po ljudsko devetdimenzionalno kozmično zavest, v Prapočelo Kreacije – v Troedinost kozmičnega, duhovnega in fizičnega. Dojemanje krožnega toka življenja in smrti pa je ključnega pomena za razumevanje starih kultur.
Knjiga o materialni in duhovni kulturi Majev je zaradi obsežnosti razdeljena na dva dela, čeprav je vsebinsko nedeljiva in tvori celoto, poglavja pa se medsebojno dopolnjujejo. V tej knjigi avtorica pojasnjuje svečeniške in astronomske šole glasbe, vlogo zvoka in tišine, moč kristalnih lobanj in načine uglaševanja z vsemi ravnmi bivanja in obstoja, preobražajoče načine vstopanja v novo, predvsem pa revolucijo osrediščene zavesti ali enovitosti ter pot do Nemega znanja Univerzuma. Vse to pisateljica in duhovna bojevnica razgalja skozi zvočne oktave ali pojoče vezi – kode nesmrtnosti, ki zazvenijo, ko se um utiša. Uspešno potovanje skozi dimenzije zavesti pa je cilj starodavnih duhovnih bojevnikov in namen življenjskega iskanja. Toga stara logika se mora namreč umakniti dostojanstvu povezanosti z vsemi ravnmi resničnosti, pa tudi z vsemi pojavnimi oblikami ali bitji. Tovrstno filozofijo uglaševanja uma, duše in srca so pozorno živeli tudi stari Maji, o čemer priča njihova kultura. Avtorica v tej 2. knjigi poskuša razkriti davne Misterije majevskih in planetarnih prednikov tako v razkrivanju simbolike življenja in smrti kot tudi v magiji ljubezni, ki je lepilo univerzalnega in zemeljskega. Starodavni Maji, pa tudi modreci drugih kultur in civilizacij, so vztrajno poskušali tudi presegati zamejitve časa in prostora ter tako doseči izjemne sposobnosti galaktičnega metačloveka, popolnega ali prebujenega bitja, ki se je vrnilo v svoje izhodišče in Središče. Osrediščeni si namreč lahko povrne izgubljene ali še neodkrite moči in sposobnosti ter uresniči osebne in planetarne sanje.
