Drzni pogled enega največjih duhovnih učiteljev 20. stoletja na iskanje materialnega uspeha, vpliv in moč.
Knjiga Slava, bogastvo in ambicija: v čem je resnični pomen bogastva? proučuje simptome in psihološke vidike prezaposlenosti z denarjem in slovesom. Od kod izhaja pohlep? Ali so vrednote, kakršni sta tekmovalnost in ambicija, bistvene za inovacije in pozitivne spremembe? Ali ambicija po uspehu škodi ustvarjalnosti?Zakaj se zdi, da imajo znane osebnosti in bogati ljudje na svetu tolikšen vpliv? Ali drži, da nam denar ne more kupiti sreče? Ta vprašanja avtor načenja z vidika, ki daje misliti in preseneča, še posebej pa je pomemben za naš čas gospodarske razburkanosti in nekakšnega splošnega vzdušja, da nismo nikoli dovolj dobri in dovolj uspešni.
Osho bralcem nalaga, naj proučijo ukoreninjene sisteme verovanja in predsodke, ki jim omejujejo zmožnost uživanja v življenju in vsem njegovem bogastvu, ter se jih osvobodijo.
»Z denarjem ni mogoče kupiti sreče – vendar pa denar naredi nesrečnost lagodnejšo. Zaradi tega ne nasprotujem denarju, temveč sem njegov zagovornik. Boljše je biti lagodno nesrečen kakor nelagodno nesrečen. Sam sem živel v revščini in v bogastvu, zato mi verjemite: bogastvo je veliko boljše od revščine.
Za vas si želim, da bi bili bogati na vse mogoče načine – materialno, psihološko, duhovno.« (Osho)
Osho (1931 – 1990) se je rodil v Indiji. Že od ranega otroštva je bil uporen duh, ki je hotel resnico doživeti sam, namesto da bi pobiral znanje in prepričanja drugih. Po razsvetljenju v 21. letu starosti je dokončal univerzitetni študij in več let poučeval filozofijo na Univerzi v Jabalpurju. Prepotoval je Indijo, govoril na shodih, izzival ortodoksne verske voditelje na javnih polemikah in postavljal tradicionalna prepričanja pod vprašaj. Ob koncu 60. let je začel razvijati svojo tehniko dinamične meditacije. Sodobni človek, je dejal, je tako obremenjen z zastarelimi tradicijami preteklosti in stiskami sodobnega življenja, da mora najprej iti skozi globok očiščevalen proces in se šele potem lahko nadeja, da bo odkril brezmiselno, sproščeno stanje meditacije.
Živel je v Indiji, zaradi zdravstvenih težav se je preselil v ZDA, kasneje je bil zaradi nesoglasij z lokalnimi oblastmi zaprt in zaradi zdravstvenih težav izpuščen, da se preseli nazaj v Indijo, kjer je po štirih letih umrl. Po svetu je bilo ustanovljenih več kot 500 centrov njegovih privržencev. Njegovi govori učencem in iskalcem z vsega sveta so objavljeni v več kot 700 knjigah in prevedeni v več kot 30 jezikov. Mednarodna Oshojeva skupnost v Pooni v Indiji je največje svetovno središče za meditacijo in osebno rast.
Londonski časnik Sunday Times je Osha opisal kot enega od »1000 ljudi, ki so ustvarili 20. stoletje«, indijski Sunday Mid-day pa ga je – skupaj z Gandijem, Nehrujem in Budo – uvrstil med deset ljudi, ki so spremenili usodo Indije. Od njegove smrti leta 1990 se vpliv njegovih naukov še naprej širi in najdeva duhovne iskalce vseh starosti v tako rekoč vseh državah sveta.
»Nihče ni višji in nihče ni nižji, nihče ni večvreden, nihče manjvreden. Vsakdo je neprimerljivo edinstven.«
»Ko ste enkrat čisti in jasni, potem vidite neznansko ljubezen, ki se zliva k vam od vsepovsod.«
